Molekularne verige plastike PET imajo visoko kristaliničnost in orientacijo, zaradi česar je manj dovzetna za kemično penetracijo in erozijo. Ker morajo kemikalije pogosto prodreti s površine plastičnih materialov, ko korodirajo, ima plastika PET tesno urejene molekularne verige, v katere kemikalije ne prodrejo zlahka, s čimer se poveča njena kemična stabilnost.
Poleg tega ima PET plastika tudi dobro odpornost proti hidrolizi. Čeprav vsebuje strukture na osnovi estrov, je pri sobni temperaturi in tlaku težko potekati reakcija hidrolize. Le pri visoki temperaturi, visokem tlaku, kislem ali alkalnem okolju bo PET plastika podvržena reakciji hidrolize, vendar je v tem primeru reakcija hidrolize relativno počasna in ne bo hitro povzročila zmanjšanja lastnosti materiala.
Na splošno se kemična stabilnost PET plastike kaže predvsem v naslednjih vidikih:
Je dobro odporen na večino organskih topil, kislin in baz ter ga te snovi ne razjedajo ali poškodujejo zlahka.
Ima visoko kristaliničnost in orientacijo, kemične snovi ga ne zlahka predrejo ali razjedejo.
Ima dobro odpornost proti hidrolizi in ni nagnjen k reakcijam hidrolize pri sobni temperaturi in tlaku.
Upoštevati je treba, da čeprav ima PET plastika dobro kemično stabilnost, bo še vedno podvržena določenim kemičnim reakcijam, če bo dolgo časa izpostavljena močnim kislinam, bazam in drugim kemikalijam. Poleg tega lahko PET plastika pod določenimi posebnimi pogoji, kot so visoka temperatura, visok tlak itd., pride tudi do kemičnih reakcij. Zato se je v praksi treba izogibati dolgotrajni izpostavljenosti močnim kislinam, močnim bazam in drugim kemičnim snovem ter se izogibati dajanju PET plastike v zgoraj omenjeno posebno okolje.